Brezovica
Slovenija v malem
Zaradi naravnega in kulturnega bogastva je občina Brezovica Slovenija v malem. Ljubljansko barje, kjer najdemo osamelce, Ljubljanico in druge pomembne elemente naravne dediščine, pokriva tretjino občine. Na južnem robu barja so na prehodu v višja hribovita območja nastale izjemne naravne oblike, kot je Podpeško jezero in razgledne točke (Sv. Ana, Žalostna gora). V južnem delu površje preide v kraški svet Krimskega hribovja, ki je že del dinarskih planot notranje Slovenije in kjer se nahaja tudi Rakitniška planota, znana po svoji zdravilni klimi in jezeru. Skrajna severna območja občine že segajo v Polhograjsko hribovje.
vir: Občina Brezovica
Doživetja, aktivnosti, ogledi
v občini Brezovica
Ostala ponudba
organizacij, ki delujejo v občini Brezovica
Ljudska pravljica za otroka v nas
iz občine Brezovica
Ljudska dediščina
občine Brezovica
Vabilo
Letak z vabilom k spoznavanju društev in kratek kviz
Doživetja, aktivnosti, ogledi
v občini Brezovica
Ostala ponudba
v občini Brezovica
Ljudska pripoved
Ljudsko pripoved je z nami delila Dušica Kunaver, zbirateljica ljudske dediščine, avtorica številnih knjig in predsednica Društva Naše gore list.
Zakleta grofica v Preserskem gradu
V gradu, ki je stal v bližini Podpeškega jezera, je v davnih dneh živela hudobna in skopa graščakinja.
Nekega dne je v grad prišel berač in prosil kruha. Grajska gospa ga je oholo nagnala izpred svojega praga. Berač je dvignil roko proti nebu in preklel grad in grajsko gospo. V tistem trenutku se je grad sesul v ruševine, graščakinja pa se je spremenila v kačo.
Še danes se ta zakleta grofica kot kača plazi po votlinah pod zidom cerkve svetega Jožefa, ki so jo zgradili iz ruševin njenega gradu. Še danes čuva zakopane zaklade in se pokori za svojo krutost in pohlep. ( vir: Rudolf Badjura)
Vsaka ljudska pripoved nosi s seboj neko sporočilo. V težkih tlačanskih časih naš kmet ni smel izgubiti upanja, da bo nekega dne zmagala pravica. To upanje je našel v pripovedi, ki je zrasla pod revno slamnato streho.
Zmaj v Podpeškem jezeru pri Brezovici
Ljubljanica, ki teče po barjanskih tleh, je zelo pogosto poplavljala polja kmetom v ljubljanski okolici in mnogokrat je zalila tudi ljubljanske ulice. Le kdo povzroča poplave? Odgovor najdemo v ljudski pripovedi:
Poplave Ljubljanice je nekdaj povzročal zmaj, tisti zmaj, ki morda še danes prebiva v Podpeškem jezeru. Menda to jezero sega daleč pod zemljo. Tam leži strašen lintvern. Tako je velik, da ima glavo pod goro Sv. Ane, rep pa pod Krimom. Kadar z njim zamahne, takrat Ljubljanica poplavlja Barjansko polje. (Vir: Rudolf Badjura)
Da bi preprečili poplave, ki jih je povzročal podpeški zmaj, so Ljubljančani zgradili Gruberjev prekop.
Ljudska dediščina
Avtorica besedila: Dušica Kunaver, Društvo Naše gore list
Smrekovi gozdovi na Rakitni
Sloves klimatskega zdravilišča si je planota Rakitne pridobila s svojo izjemno zemljepisno lego na višini, kjer se srečata mediteranska in alpska klima. Obkrožena je z gozdovi, v katerih prevladuje smreka.
Smreka v našem ljudskem izročilu igra vlogo znanilke dobrih novic:
- Smrekica v Bohkovem kotu o božiču govori: V zelenju mora kotič biti, vsa se hiša veseliti!
- Božična smrekica daje tudi glasno spodbudo: Nič se ne bojte zime! Glejte mene, kako lepo sem zelena, četudi je zunaj vse belo. Kmalu bo spet pomlad!
- Smrekica na strehi novogradnje oznanja okolici: Prišli smo do slemena! Juhej!
- Okrašena slavnostna smreka, kot mlaj postavljena sredi vasi, oznanja vsemu svetu, da se pod njo godi nekaj imenitnega, nekaj veselega – da je v vasi svatba, nova maša, gasilska veselica ali kak drug vesel dogodek.
- S smrekovimi vejicami okrašen svatovski voz oznanja veselo svatbo.
- Iz dveh visokih smrekovih mlajev narejen slavolok želi ženinu in nevesti: Srečno!
- Prvomajski mlaj je pozdrav pomladi, sporočilo, da je prišel – lepi maj, krasni maj, konec zime je tedaj ….
Podpeški kamnolom
Nedaleč od Brezovice je kamnolom, kjer so že Rimljani lomili sloviti podpeški marmor. Lepota tega kamna je Rimljane očarala tako zelo, da so zaradi podpeškega marmorja preusmerili tok Ljubljanice, jo speljali mimo kamnoloma in toliko poglobili, da so po Ljubljanici – tedaj Nauportusu – lahko plule ladje, in vozile dragoceni kamen v Emono.
Kamen v vsakdanjem življenju starosvetne slovenske vasi
Vsakdanje življenje starosvetne slovenske vasi je bilo nekdaj tesno povezano s kamnom. Kamen je naš človek rabil pri gradnji domačije, vodo je hranil v kamnitem vodnjaku, moko za kruh mu je mlel mlinski kamen, na kamnitem perišču ob potoku so gospodinje prale perilo, razdaljo je meril lučaj kamna, domačo njivo je od sosedove razmejil mejni kamen.
Letak za promocijo društvenega življenja v občini
Kako dobro poznate svojo občino?
1. Kdaj praznuje Občina Brezovica svoj praznik?
a) 4. oktobra.
b) 4. novembra.
c) 4. marca.
2. Kaj ima Občina Brezovica v svojem grbu?
a) Sončnice.
b) Brezo.
c) Teloh.
3. Ali moram biti za to, da lahko sodelujem v brezoviških društvih, nujno tudi njihov član?
a) Da, je nujno, razen če imam status brezposelne osebe.
b) Ni nujno, je pa zaželeno, saj to običajno prinaša s seboj določene ugodnosti.
c) Odvisno od društva, pri nekaterih lahko o vodstvu in pomembnih odločitvah glasujejo tudi tisti, ki niso člani.
4. Ali lahko društva in zavodi organizirajo plačljive dejavnosti?
a) Ne, vse mora biti brezplačno.
b) Da, a samo organizacije s statusom v javnem interesu.
c) Da, a z namenom podpore in razvoja svojih dejavnosti.
5. Koliko društev je v Občini Brezovica??
a) Nekaj več kot 70.
b) Okoli 100.
c) Okoli 150.
Rešitve: a, b, b, c, b