Brezovica

    Slovenija v malem

    Zaradi naravnega in kulturnega bogastva je občina Brezovica Slovenija v malem. Ljubljansko barje, kjer najdemo osamelce, Ljubljanico in druge pomembne elemente naravne dediščine, pokriva tretjino občine. Na južnem robu barja so na prehodu v višja hribovita območja nastale izjemne naravne oblike, kot je Podpeško jezero in razgledne točke (Sv. Ana, Žalostna gora). V južnem delu površje preide v kraški svet Krimskega hribovja, ki je že del dinarskih planot notranje Slovenije in kjer se nahaja tudi Rakitniška planota, znana po svoji zdravilni klimi in jezeru. Skrajna severna območja občine že segajo v Polhograjsko hribovje.

    vir: Občina Brezovica

    Doživetja, aktivnosti, ogledi

    v občini Brezovica

    Ostala ponudba

    organizacij, ki delujejo v občini Brezovica

    Ljudska pravljica za otroka v nas

    iz občine Brezovica

    Ljudska dediščina

    občine Brezovica

    Visit Brezovica

    Doživetja, aktivnosti, ogledi

    v občini Brezovica

    Ostala ponudba

    v občini Brezovica

    Ljudska pripoved

    Ljudsko pripoved je z nami delila Dušica Kunaver, zbirateljica ljudske dediščine, avtorica številnih knjig in predsednica Društva Naše gore list.

    Zakleta grofica v Preserskem gradu

    V gradu, ki je  stal v bližini  Podpeškega jezera,   je v davnih dneh živela  hudobna in skopa  graščakinja. 

    Nekega dne je v grad prišel berač in prosil kruha. Grajska gospa ga je  oholo nagnala izpred svojega praga. Berač  je  dvignil roko proti nebu in preklel grad in grajsko gospo. V tistem trenutku se je  grad sesul v ruševine,  graščakinja pa se je spremenila v kačo.  

    Še danes  se ta zakleta grofica kot kača plazi po votlinah pod zidom cerkve svetega Jožefa,  ki so jo zgradili  iz ruševin njenega gradu. Še danes čuva zakopane zaklade in  se pokori  za svojo krutost in pohlep. ( vir: Rudolf Badjura) 

    Vsaka ljudska pripoved nosi s seboj neko sporočilo.  V težkih tlačanskih časih  naš kmet ni smel izgubiti upanja, da bo nekega dne zmagala pravica. To upanje je našel v pripovedi, ki je zrasla pod revno slamnato streho. 

    Vir: arhiv Društva Naše gore list iz starih publikacij
    Vir: arhiv Društva Naše gore list iz starih publikacij
    Vir: arhiv Društva Naše gore list iz starih publikacij
    Vir: arhiv Društva Naše gore list iz starih publikacij

    Zmaj v Podpeškem jezeru pri Brezovici

    Ljubljanica, ki teče po barjanskih tleh, je zelo pogosto  poplavljala polja  kmetom v ljubljanski okolici in mnogokrat je zalila  tudi ljubljanske ulice. Le kdo povzroča poplave? Odgovor najdemo v ljudski pripovedi:

    Poplave Ljubljanice  je nekdaj  povzročal zmaj, tisti zmaj, ki morda še danes prebiva v Podpeškem jezeru. Menda to  jezero  sega daleč pod zemljo. Tam leži strašen lintvern. Tako je velik, da ima glavo pod goro  Sv. Ane,  rep pa pod Krimom. Kadar z njim zamahne, takrat Ljubljanica poplavlja  Barjansko polje. (Vir: Rudolf Badjura)

    Da bi preprečili poplave, ki jih je povzročal podpeški  zmaj,  so  Ljubljančani  zgradili Gruberjev prekop. 

     

    Ljudska dediščina

    Avtorica besedila: Dušica Kunaver, Društvo Naše gore list

    Smrekovi gozdovi na Rakitni

    Sloves klimatskega zdravilišča si je planota Rakitne pridobila s svojo izjemno zemljepisno lego na višini, kjer se srečata mediteranska in alpska klima. Obkrožena je z gozdovi, v katerih prevladuje smreka.

    Smreka v našem ljudskem izročilu igra vlogo znanilke dobrih novic:

    • Smrekica v Bohkovem kotu o božiču govori: V zelenju mora kotič biti, vsa se hiša veseliti!
    • Božična smrekica daje tudi glasno spodbudo: Nič se ne bojte zime! Glejte mene, kako lepo sem zelena, četudi je zunaj vse belo. Kmalu bo spet pomlad!
    • Smrekica na strehi novogradnje oznanja okolici: Prišli smo do slemena! Juhej!
    • Okrašena slavnostna smreka, kot mlaj postavljena sredi vasi, oznanja vsemu svetu, da se pod njo godi nekaj imenitnega, nekaj veselega – da je v vasi svatba, nova maša, gasilska veselica ali kak drug vesel dogodek.
    • S smrekovimi vejicami okrašen svatovski voz oznanja veselo svatbo.
    • Iz dveh visokih smrekovih mlajev narejen slavolok želi ženinu in nevesti: Srečno!
    • Prvomajski mlaj je pozdrav pomladi, sporočilo, da je prišel – lepi maj, krasni maj, konec zime je tedaj ….

    Podpeški kamnolom

    Nedaleč od Brezovice je kamnolom, kjer so že Rimljani lomili sloviti podpeški marmor. Lepota tega kamna je Rimljane očarala tako zelo, da so zaradi podpeškega marmorja preusmerili tok Ljubljanice, jo speljali mimo kamnoloma in toliko poglobili, da so po Ljubljanici – tedaj Nauportusu – lahko plule ladje, in vozile dragoceni kamen v Emono.

    Kamen v vsakdanjem življenju starosvetne slovenske vasi

    Vsakdanje  življenje  starosvetne slovenske vasi je bilo nekdaj tesno povezano s kamnom. Kamen je naš človek rabil pri gradnji domačije, vodo je hranil v kamnitem vodnjaku,  moko za kruh mu je mlel  mlinski kamen,  na kamnitem perišču ob potoku so gospodinje prale perilo,   razdaljo je  meril lučaj kamna,  domačo njivo je od sosedove razmejil mejni kamen.