KOMENDA

    Komenda je ena mlajših slovenskih občin; leži med Mengšem, Kamnikom in Brnikom. Znana je po tem, da imajo v njej častitljivo tradicijo konjeništvo, čebelarstvo in lončarstvo.

    Vir: SURS, Občina Komenda

    Doživetja, aktivnosti, ogledi

    v občini Komenda

    Ostala ponudba

    organizacij, ki delujejo v občini Komenda

    Ljudska pripoved za otroka v nas

    iz občine Komenda

    Ljudska dediščina

    občine Komenda

    Vabilo

    Letak z vabilom k spoznavanju društev in kratek kviz

    Visit Komenda

    Doživetja, aktivnosti, ogledi

    v občini Komenda

    Ostala ponudba

    v občini Komenda in širše

    Ljudska pripoved

    Ljudsko pripoved je z nami delila Dušica Kunaver, zbirateljica ljudske dediščine, avtorica številnih knjig in predsednica Društva Naše gore list.

    Konjska procesija

    Krajevna posebnost Komende je dolga stoletja bila konjska procesija o veliki noči. Navado so v vas prinesli malteški vitezi, ki so se v začetku 13. stoletja naselili v tem kraju. Želeli so domačine naučiti jezditi tudi iz obrambnih namenov, saj so bili to nevarni časi.  

    Konjska procesija je postala edinstvena tradicija Komende. Zbralo se je tudi po več kot dvesto jezdecev,  včasih celo tristo. Prejezdili so 14 km po fari, imeli so mašo na prostem,  predvsem pa tisoče gledalcev. Na čelu procesije sta jezdila dva zastavonoša. Za to veliko čast so se domači fantje med seboj vedno prepirali. Ti prepiri so postali tako glasni, da so jih slišali celo na Dunaj in cesarica Marija Terezija je leta 1777 konjske procesije prepovedala. Sledili so dolgoletni protesti in prošnje, a brez uspeha. V današnjem času, po več kot dveh stoletjih, odkar je bila konjska procesija uradno prepovedana,  Komendčani konjske procesije spet oživljajo.

    Ljudska dediščina

    Avtorica besedila: Dušica Kunaver, Društvo Naše gore list

    Konj v slovenskem ljudskem izročilu

    Konj – kmetov sodelavec

    V starosvetni slovenski vasi je bil konj najpomembnejši kmetov sodelavec. Spomladi mu je pomagal orati, poleti je vozil pridelke s polj, jeseni je vozil grozdje z vinogradov in zrnje v mlin, pozimi je spravljal les iz gozda, vse leto je prevažal tovore iz kraja v kraj. Furmani so s konji prevažali tovore,  martini krpani so s konji tihotapili sol na Dunaj, brodarji-vlačugarji so s konji vlekli ladje po Savi navzgor, proti toku. 

     

    Konj v zgodovini naše dežele

    Konji, pa naj so bili črni vranci, sivi serci, pisani šimlji ali plemeniti beli lipicanci, vsi so globoko zapisani v zgodovino našega dežele – tudi na temne strani zgodovine. Na konjih so v našo deželo pridrle divje Atilove horde, na vzdržljivih konjih so Turki skoraj tri sto let vpadali v naše kraje, konjenice so običajno odločale o zmagah in porazih vojn med plemiči.

    Konj in praznik konj

    Konj je edina žival, ki ima v naših krajih svoj praznik. Na štefanovo, 29. decembra, še danes vaščani v mnogih naših vaseh pripeljejo konje na blagoslov v cerkev in objezdijo z njimi svoja polja, da z žegnano svetoštefanjsko soljo in vodo požegnajo polja, da bi bila rodovitna.

    Konj in konjska moč

    Tudi v začetku 20. stoletja, v času, ko je moč konja zamenjal motor, človek ni pozabil na svojega starega prijatelja. Moč motorja je meril s konjskimi močmi. Motor avtomobila je imel moč štirih, osmih, dvajsetih konj…. Ko pa se je moč motorja nezadržno večala, je človek merilo konjske moči zamenjal z vati (W).

    Tovorni konji | Vir: arhiv Društva Naše gore list iz starih publikacij

    Konj kot učitelj modrosti v ljudskih pregovorih

    Za dobrim konjem se rado praši.

    Podarjenemu konju ne glej v zobe.

    Glej, da ne prideš s konja na osla.

    Konja, ki sam teče, ni treba tirati.

    Tudi najboljši konj se včasih spotakne.

    Kadar konja lovijo, mu ovsa molijo.

    Srebrno sedlo ne naredi dobrega konja. 

    Če konja ni, je pa osel dober.

    Letak za promocijo društvenega življenja v občini

    Letak

    >>> Oglej si letak

    Kako dobro poznate svojo občino?

    1. Kdaj praznuje Občina Komenda svoj praznik?

    a) 15. maja.
    b) 15. junija.
    c) 15. septembra.

    2. Kaj simbolizira grb Občine Komenda?

    a) Tradicijo konjeništva, čebelarstva in lončarstva.
    b) Združitev Krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste.
    c) Konjsko procesijo ob veliki noči.

    3. Ali moram biti za to, da lahko sodelujem v lokalnih društvih, nujno tudi njihov član?

    a) Da, je nujno, razen če imam status brezposelne osebe.
    b) Ni nujno, je pa zaželeno, saj to običajno prinaša s seboj določene ugodnosti.
    c) Odvisno od društva, pri nekaterih lahko o vodstvu in pomembnih odločitvah glasujejo tudi tisti, ki niso člani.

    4. Ali lahko društva in zavodi organizirajo plačljive dejavnosti?

    a) Ne, vse mora biti brezplačno.
    b) Da, a samo organizacije s statusom v javnem interesu.
    c) Da, a z namenom podpore in razvoja svojih dejavnosti.

    5. Koliko društev je v Občini Kamnik?
    a) Okoli 40.
    b) Okoli 60.
    c) Več kot 80.

    Rešitve: a, b, b, c, b