Velike Lašče

Višina davkov se je od gradu do gradu spreminjala, povsod pa so graščaki in ostala cerkvena in posvetna gosposka, enako neusmiljeno izterjevali dajatve, ki so bile zelo raznovrstne. Tudi podložniki Turjaških grofov so plačevali različne davke in davščine:

Dajatve »v naravi« (žito) – te dajatve so imenovali – pravda. Ob kmečkih uporih so kmetje zahtevali – staro pravdo! Poleg tega so morali kmetje v grad oddajati  vse, kar je grad potreboval: živino, perutnino, predivo, orodje …

Tlaka je bila »izmerljiva« – vnaprej določena, robotni dnevi in pa so bili »neizmerljivi«, kar je pomenilo, da so tlačani morali delati toliko časa, da je bilo delo narejeno – da je bilo vse grajsko seno pod streho, da so bile vse grajske njive preorane … . 

Tlačani so plačevali dajatve tudi v denarju. Plačevali so nek znesek za hišo, v kateri so bivali.  Težke dajatve so bile tudi ob spremembi posestne pravice, na primer – ob smrti početa je moral dati njegov sin vola iz hleva. 

Dodatne obveznosti je imel tlačan do javne uprave, to je bila tlaka po ukazu deželnega kneza, na primer za obrambna dela, za ceste … . Še posebej je bilo treba plačati vojni davek. 

Ob vsem tem je bilo treba postati gonjač zverjadi, kadarkoli je grajska gospoda šla na lov.

Ob vsem tem je tudi Cerkev zahtevala dajatve, ki jih je tlačan moral plačevati župniku in samostanu. 

Ko so še valpti, biriči, razni oskrbniki in še kdo začeli še sami svojevoljno poviševali tlačanove dajatve, so se začeli kmečki upori. Tlačani so  v začetku uporov hiteli –  V boj za staro pravdo!  Pravda so davki, ki so bili prvotno določeni in zapisani v urbarje. 

(Vir: Zbornik Velike Lašče 1986, ob 400 letnici Trubarjeve smrti)

S težo tlačanstva je povezan tudi priimek domačina iz Lašč, ki je našemu narodu dal abecedo. Primož Trubar, rojen v velikolaškem okraju, s priimkom Trubar spominja na tlačana, ki je moral trobiti – klicati na graščakovo tlako. 

V bližini Turjaka je nekdaj ljudstvo iskalo zdravje.