Dobrepolje
Dobrepoljska dolina stoji na jezeru
Na zahodni strani Dobrepoljske doline je včasih tekel potok Rašica. Potlej pa je ta voda začela v Ponikvah teči pod zemljo in se zbirati pod Dobrepoljsko dolino v jezero. Na božjih poteh so nekdaj molili: “Molimo še za Dobrepoljsko dolino en očenaš, ker samo na treh stebrih na jezeru stoji Če se zdaj še en steber podre, pa čof, pa bomo vsi v vodo padli.”.
Vir: Branka Lazar, Dobrepoljska dolina stoji na jezeru
Ta ljudska pripoved točno opisuje kraške značilnosti teh krajev, ki so povsem v skladu s strokovnimi raziskavami. Potok Rašica v vasi Ponikve zares izgine pod zemljo in se pod Dobrepoljsko dolino zbira v jezero. Resnično v pripovedi je tudi sporočilo o molitvah na božjih poteh.
Doživetja, aktivnosti, ogledi
v občini Dobrepolje
Ostala ponudba
organizacij, ki delujejo v občini Dobrepolje
Ljudska pravljica za otroka v nas
iz občine Dobrepolje
Ljudska dediščina
občine Dobrepolje
Vabilo
Letak z vabilom k spoznavanju društev in kratek kviz
Doživetja, aktivnosti, ogledi
v občini Dobrepolje
Ostala ponudba
v občini Dobrepolje in naokoli
Ljudska pripoved
Ljudsko pripoved je z nami delila Dušica Kunaver, etnologinja, zbirateljica ljudske dediščine, avtorica številnih knjig in predsednica Društva Naše gore list.
Graščak z gradu na Gorici in bistroumni kmetje
Iz dobrepoljskih ljudskih pripovedi izvemo tudi, da so bili Dobrepoljci nekdaj bistri in iznajdljivi ljudje.
Na Podpeškem hribu je nekdaj stal grad, s katerega je grof imel razgled na vasi, ki jih je imel v lasti, le vasi Zagorica ni mogel videti, ker je bila skrita za hribčkom z imenom Gorica. To je grofa zelo jezilo, zato je svojim tlačanom ukazal, da morajo na Gorici sezidati grad.
Zagoričani so se dogovorili, da bodo vsako noč podrli vse, kar bodo čez dan sezidali. To se je ponavljalo vsako noč. Besni grof je na gradbišče postavil nočno stražo, a tisto noč so Zagoričani k zidu prignali črnega kozla z močnimi rogovi. Ko je stražnik zagledal črne rogove, je ves prestrašen zbežal in grofu ves pretresen povedal, da zid podira sam hudič. Grof tega ni verjel, zato je naslednjo noč šel sam na stražo, skupaj s četo stražarjev. Opolnoči je tudi on zagledal na zidu črnega kozla. Vsi stražniki so v hipu zbežali, le grof ni mogel tako hitro teči. Zmanjkalo mu je sape in moči. Padel je po tleh. Ves pretresen se je zaobljubil, da gradu na Gorici ne bo več poskušal zidati, če le ostane živ. Držal je obljubo, Zagoričani pa so odtlej imeli mir pred njim.
Vir: Branka Lazar, Dobrepoljska dolina stoji na jezeru
Ljudska dediščina
Avtorica besedila: Dušica Kunaver, Društvo Naše gore list
Dobrepoljski lipov gaj
Ena od imenitnih znamenitost Dobrepolja je Lipov gaj, skupina 45 stoletnih lip ob cerkvi Sv. Antona na vzpetini nad Zdensko vasjo. Med lipami so nekatere stare tudi več kot 250 let.
Lipa v slovenski ljudski dediščini
Lipa – slovensko sveto drevo
Lipa, ta dobra varuhinja, je od davnih dni slovensko sveto drevo. Lipa je tudi eno od tistih dreves, v katerih že tisočletja prebiva dobri lesni duh, zato še danes potrkamo po lesu, da ga zbudimo: »Hej, ti dobri, stari lesni duh, zbudi se in uredi vse tako, da bo prav!«
V davni dobi so pod lipo zborovali starešine.
Pod lipo se je smelo govoriti samo resnico!
Vaška lipa
Lipa je v starosvetni slovenski vasi odigrala izjemno pomembno vlogo. Lipa sredi vasi je dajale senco vaškim gospodarjem, ki so se pod lipo dogovarjali o skupnem delu – o skupni košnji, žetvi, mlatvi in o skupni paši na vaški gmajni. V poletnih večerih so se pod vaško lipo zbirali fantje in prepevali fantovske pesmi, preden so se razpršili pod okna svojih deklet.
Lipa sredi vasi je združevala vas v trdno povezano enoto. Vsi pomembni dogodki v starosvetni slovenski vasi so se dogajali pod vaško lipo – zbor pod lipo, pravda pod lipo, pesem pod lipo, ples pod lipo …
Lipa pri domači hiši
Dobra, stara domača lipa pred domačijo v starosvetni slovenski vasi je dajala senco mizi pod lipo, gostila je čebele s čebelnjaka, ki je stal ob domačiji, dajala je lipovo cvetje za zdravilen čaj, odganjala je zle duhove in prinašala hiši varnost.
