Škofljica

Na svetu ni glasbila, ki bi imelo en sam ton in bi imelo tako mogočen vpliv na človeka. Tako glasbilo je – zvon. 

V starosvetni slovenski vasi je zvon uravnaval  tok življenja, vsakdanjika in praznika. Ko naš človek še ni premogel ur, je bil zvon edini merilec časa. Zjutraj je z jutranjico naznanil čas začetka vsakdanjega dela, opoldne je vabil 

h kosilu,  z večerno avemarijo je zaključil delovni dan in vabil h počitku. 

Ob prazniku je vabil v cerkev. Utihnil je le ob veliki noči, v dneh od velikega četrtka do velike sobote. Takrat zvonove zavežejo – nekdaj so rekli, da gredo v Rim. 

Ob požarih je zvon klical na pomoč – kembelj je močneje udarjal na eno stran zvona – »bil je plat zvona«. 

Ob toči je zvon jezno, razburjeno in bojevito razbijal črne nevihtne oblake. 

Ob pogrebu je zvon – navček – žaloval za rajnim, ki so ga nesli k pogrebu. 

Zvon je dajal tudi varnost pred zlemi bitji in uroki. Do koder se je slišal glas zvona, je bil prostor varen pred zlobneži poganske davnine in tudi pred hudičem. Tudi uroki, ki so povzročali bolezni, so bežali pred glasom zvona. Ljudstvo je uroke pošiljalo v gore, tja daleč, kjer se noben žegnan zvon ne čuje, kjer noben človek ne stanuje. 

Kdo ve tudi koliko vragov, vražičev, hudičev, hudičkov, bogsigavaruj  je pregnal zvon, ko je zazvonil jutranjico. Zvon je tako postal rešitelj pred hudičem. 

Ni pa bilo jutranje zvonjenje farnega zvona vedno dobrodošlo, še celo ne za fante, ki so vasovali pri dekletih:

Pri farni cerkvici, zvonček že zvoni,

jaz pa sem zmeraj še pri svoji ljubici.

Bo treba vstati, slovo jemati,

od svoje ljubice zaljubljene.

Bo treba iti, do mamce priti,

da me očetu ne zatožijo. 

Zvon je bil del življenja starosvetne slovenske vasi –

Z žalostnimi zvon žaluje

se z veselimi raduje.  

Zvon je v preteklosti  postavljal tudi neko nenavadno mejo med vojno in mirom. V času vojne so zvonove pretapljali v topove, ko pa je bilo vojne konec, so topove pretapljali spet nazaj v zvonove. 

V začetku prve svetovne vojne so zvonovi dobili ukaz z Dunaja, da morajo naznaniti začetek vojne. Zvonovi bližnjih in daljnih cerkva so s svojimi bronastimi zvoki doneli do neba, a v dušah ljudi je bilo črno.